GOSPODARSTVO

Velik del Avstralske celine sestavljajo stare kamnine, ki ponekod vsebujejo bogata nahajališèa rud. Ko so leta 1851 v Novem Južnem Walesu in Viktoriji našli zlato so v Avstralijo prišle nove množice. O tem se je govorilo kot o zlati mrzlici. To je pospešilo razvoj rudarstva. Avstralija je po izkopu boksita, uranove, železove in bakrove rude, svinca in cinka med prvimi v svetu. Glaven kupec rud je Japonska. Za energijo uporabljajo premog, nafto in zemeljski plin. Ob morju na J in JV so se ob nahajališčih premoga in železove rude razvila velika mesta. Med 2. svetovno vojno in po njej se je gospodarstvo, ki je bilo prej tesno povezano z Veliko Britanijo precej osamosvojilo.

Industrija

Avstralija ima tudi pomembne energetske vire. V Bassovem prelivu pred obalo države Viktorija in pred severozahodno obalo Avstralije so velika nahajališča nafte in zemeljskega plina. Kmetijski izdelki in surovine so sicer največji vir deviznega dohodka, domači bruto dohodek pa ustvarjata predvsem industrija in storitvene dejavnosti. Avstralska industrija je močno usmerjena na domači trg. Pomanjkljivo mednarodno konkurenčnost vzdržuje z različnimi zaščitnimi ukrepi, kot so npr. zaščitne carine. Avstralska industrija izdeluje vozila, gospodinjske stroje, gradbene materiale ter tekstilne, kemijske in farmacevtske izdelke. Zelo pomembno vlogo ima tudi hrambna industrija.